V štiridesetih letih 19. stoletja so nekateri ameriški mehaniki za strelno orožje začeli izdelovati strelno orožje z optičnimi namerilnimi napravami. Leta 1848 je Morgan James iz države New York oblikoval namerilno napravo v obliki cevi z enako dolžino kot cev. Zadnja polovica naprave je bila opremljena s stekleno lečo in 2 križcema za viziranje.
Kasneje so bile podobne ciljne naprave uporabljene v ameriški državljanski vojni. Toda pravi obseg uporabne vrednosti se je rodil leta 1904, razvil ga je Carl Zeiss iz Nemčije in ga uporabil v prvi svetovni vojni. V drugi svetovni vojni je obseg začel zoreti.
